EVROPSKA RADIJSKO-ODDAJNA KAMPANJA
Z namenom delovanja proti sovražnemu govoru v medijih in z namenom povečanja zavedanja med evropskimi državljani o vprašanjih, ki so povezana z migracijskimi procesi, človekovimi pravicami in položajem etničnih in religijskih manjšin v naši družbi, se je oblikovala ideja o radijski kampanji. Kampanja bo osnovana na praktičnih priporočilih etičnega kodeksa, ki ga bodo partnerji projekta Respect Words razvili skupaj.
Ključno je, da evropski mediji delujejo kot gonilo za promocijo vrednot, kot so mir, toleranca, solidarnost in človekove pravice. Radijska kampanja, ki jo bo izvajalo več kot 150 oddajnih radijskih postaj v sedmih evropskih državah, bo naslavljala in analizirala problematike, povezane s kulturno raznolikostjo v kontekstu humanitarne krize. Poleg tega bomo s kampanjo poskrbeli za vidnost pobude in projekta, kar bo pomagalo pri grajenju novih podob, ki temeljijo na vključevanju, spoštovanju in človekovih pravicah.
V šestih mesecih bo od konca leta 2017 vsak partner projekta Respect Words v svoji medijski mreži pripravil in predvajal 20 radijskih programov, s čimer bomo dosegli več kot 4 milijone poslušalcev na evropski ravni.
Dobre prakse iz Slovenije
V uvodni oddaji radijske kampanje Spoštuj besede – eti?no novinarstvo proti sovražnemu govoru, bomo predstavili 10 dobrih praks iz Slovenije, ki jih bomo predlagali za umestitev na vseevropsko mapo dobrih praks s podro?ja integracije, medijskih akcij in poro?anja o manjšinah in migracijah
Kje so begunke in migrantke?
V prvi oddaji radijske kampanje Spoštuj besede ste izvedeli, katere so dobre prakse pri nas na podro?ju vklju?evanja migrantov in manjšin, tema današnje oddaje pa bo nekoliko bolj specifi?na. Danes bomo govorili o begunkah in migrantkah oziroma bolje re?eno danes nam bodo begunke in migrantke govorile o sebi.
Romani kafenava
Namen projekta Spoštuj besede je dvodelen: prvi?, namen je vzpostaviti reprezentativen eti?ni kodeks, ki bi v prihodnje usmerjal novinarsko poro?anje in pomagal k izgradnji boljših podob manjšin. In drugi?, mednarodni javnosti predstaviti posamezne primere dobrih praks ozaveš?anja o migracijah, manjšinah in beguncih. Današnja oddaja se bo ukvarjala le s slednjim, torej primerom dobre integracijske prakse manjšine. Takšen primer je mariborska Romani kafenava, prva romska restavracija v Evropski uniji.
Etična Kodifikacija
Pogovor o novinarski etiki z Ilinko Todorovski, Varuhinjo gledalčevih pravic RTVslo, ter Rokom Čakšom urednikom portala Domovina.je
Sovražni govor, svoboda govora in rasizem
Oddaja, ki sta jo pripravila sodelavca Migrantske frekvence, Abdelkader Itatahine in Ahmed Shihab Hammood
Sovražni govor na internetu
Internet je čudo! Verjetno je eno tistih civilizacijskih dosežkov, ki najbolj zaznamujejo neko epoho. Internet je orodje, ki ljudem omogoča hipno izmenjavo informacij ali pa dostop do največje knjižnice znanja. Je prostor, kjer prihaja do prostega pretoka znanja in idej, a je hkrati tudi eno največjih orodij nadzora nad posamezniki. Vseeno pa internet predstavlja manifestacijo človekovih ambicij po preseganju svojih telesnih omejitev in prestopanju iz materialne v digitalno dimenzijo. Vse od njegovega osnovanja pa internet spremlja tudi njegova temna senca. Internet ni le prostor, kjer se udejstvujejo človekove najvišje vrline, temveč je prav tako prostor, kjer lahko človek izrazi svoje najpritlehnejše misli, ki se – med drugim – izražajo v prisotnosti sovražnega govora.
Preden pa se sploh lotimo problematike sovražnega govora na internetu, bi seveda morali najprej razčistiti, kaj sovražni govor sploh je? Seveda je problem sovražnega govora večplasten in zato imamo tudi več definicij sovražnega govora, ki segajo od psiholoških, socioloških in jezikoslovnih do pravnih in filozofskih. V Sloveniji je debata o njem najrazvitejša na pravnem področju. Tako se tudi preštevilne debate o sovražnem govoru v takšni ali drugačni obliki na koncu vselej zelo rade sklicujejo ravno na pravno definicijo sovražnega govora. Za pomoč pri razjasnitvi pojma sovražnega govora smo se obrnili na Andreja Motla, koordinatorja prijavne točke Spletno oko, ki deluje na Fakulteti za družbene vede.
Šolska varovalka
Vprašanje obremenitve otrok v šoli, količine obveznosti, koristi prisile in pomena visokih zahtev je eno tistih, ki se vedno znova vrača med popularne teme. Čez pretirano količino obveznosti za mularijo udriha javnost vedno znova, držimo se za glavo in jadikujemo, kako bodo naši otroci uspeli narediti kaj iz sebe, ko pa od njih zahtevamo, da iz sebe nekaj naredijo! Ampak – presenečenje! – zahteva, obveznost in prisila otrokom lahko pomagajo pri razvoju in napredku. Še več, šola kot stalnica, rutina, prostor vrstnikov in predvidljivo nepredvidljivega je tista institucija, v kateri lahko zacvetijo posebej učenci s težkimi izkušnjami, med katere spadajo tudi – ali pa predvsem – priseljeni otroci z vsega sveta. O pozitivnih učinkih oziroma kar varovalnih dejavnikih šole smo se pogovarjali z Anico Mikuš Kos, otroško psihiatrinjo in pediatrinjo ter ustanoviteljico Slovenske Filantropije. Med številnimi drugimi je sodelovala tudi pri projektu vzpostavitve začasnih šol za otroke begunce, ki so k nam pribežali zaradi vojne v Bosni.
Romi, cigani in ostali
V tokratni oddaji sklopa raziskovalnih oddaj Spoštuj Besede, ki so z vami vsako soboto ob pol enajstih, bomo očrtali nekaj značilnosti reprezentacije romskih skupnosti v Sloveniji in se potopili v reprezentacijo Romov v spletnem okolju na Dolenjskem.
Antimigrantska gibanja in islamofobija v Evropi
Kod vse nastajajo antimigrantska gibanja, kakšno podporo ponekod uživajo in kako prodorna so pri razširjanju islamofobije v Evropi 21. stoletja?
Nevidne jugoslovanske manjšine v Sloveniji
Problematika nevidnih manjšin nekdanje Jugoslavije v Sloveniji in o (ne)uresničevanju kolektivnih kulturnih pravic narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ: Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov.
Kaj je sovraštvo v sovražnem govoru?
Poveličevanje svobode govora in nasprotno, uporaba sovražnega govora v javnem diskurzu, se v sodobnem informacijskem svetu vse bolj izrisujeta kot poslovni model, ki služi maksimiranju profita, angažiranju potencialnih uporabnikov in povečevanju prihodkov iz oglaševanja.
K objektu spoštovanja
Zejdina Ribić pripoveduje o svojem otroštvu, življenju, o predsodkih, ki jih je srečevala na svoji poti. O odnosu do svoje etnične pripadnosti ter do drugih Romov, doživljanju slovenskih vzgojno-izobraževalnih in socialnih institucij, skozi katere je od trnja v odraslost utirala pot. Pa o odnosu do delodajalcev, medijev, sovražnih govorcev in tako naprej.
Delavska svetovalnica proti diskriminaciji
Delavska svetovalnica v Ljubljani že vrsto let zagovarja, varuje in pomaga pri razvoju delavskih, socialnih in statusnih pravic najbolj ranljivih skupin, kot so migranti, begunci in prosilci za azil. So edina tovrstna organizacija v Sloveniji, ki ohranja neposredni, individualni stik s posamezniki, ki pri njih poiščejo pomoč.
Mi smo ljudstvo, kdo ste pa vi?
Tokratno oddajo posvečamo populizmu. Populist vse bolj abstraktno delovanje političnega in drugih sistemov reducira na konkretnosti, odvzame jim “svetost” hermetičnih ekspertnih vednosti. Ponuja se kot zdravilo za odtujenost političnih elit in preprostega človeka, prevaja kompleksnost političnih tehnologij v zdravorazumske kategorije, s katerimi operira mentis ljudstva.
Večnamenski romski centri
Primer dobre prakse – predstavitev večnamenskih romskih centrov, večletnega projekta Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Kiklop in kultura
Termin “novega rasizma” nakazuje mnogotere konceptualne in realno-fenomenološke poti, ki uokvirjajo sodobno diskriminacijo, nestrpnost in razlikovanje. Različni teortiki pojav imenujejo, z nekoliko različnimi poudarki, tudi: neorasizem, postrasni rasizem ali kulturni rasizem.
Čuvaji meje
O policijskem nasilju in nezakonitem vračanju migrantov v sosednji Hrvaški in na slovenski meji
Politična korektnost v Slovaropisju
Splošni razlagalni slovarji med dejansko in politično korektno rabo, slovarji kot dokumenti časa, v katerem so nastali.
Miha Turk – Spoštuj Fake News
Seveda, fake news so glavni zlodej sodobne medijske ter predvsem politične krajine in pogostost nagovarjanja tega problema je morda tako pogosta, kot je samo pojavljanje »teh« novic. Podmena pričujoče oddaje bo, da je ravno obsesiranje s tem fenomenom konstitutiven del same strategije, ki tvori fake news
Arne Zupančič – Šta će nama šoferima kuća?
Pričujoča oddaja govori o stanju najema v Ljubljani za tujce. Kako zgleda najem stanovanja v Ljubljani? Definira ga razkorak med ponudbo in povpraševanjem … Kako se v tej zgodbi znajdejo migranti izveste v oddaji.